ZAŠČITA IN OSKRBA KROMPIRJEVEGA NASADA

Krompir je zaradi svoje razširjenosti močno podvržen napadom različnih bolezni in škodljivem.
Ob sajenju in v spomladanskih ter poletnih mesecih moramo nasade varovati pred pleveli, jih redno pregledovati in ob pojavu bolezni oziroma škodljivca tudi ustrezno ukrepati.
Ko doseže višino 15 do 20 cm, ga je potrebno okopati, dognojiti in osuti, da kasneje ni težav s zelenenjem gomoljev.
Če imamo v bližini veliko samosevcev (samonikli gomolji iz prejšnjega leta) jih je potrebno čim prej uničiti, saj so le ti največji vir okužbe.

Varstvo krompirja pred pleveli:

Zaščito krompirja proti plevelom lahko izvajamo takoj po saditvi pred vznikom krompirja, ali po vzniku krompirja in plevelov.
V nasadih se pojavljajo tako širokolistni, ozkolistni in travni pleveli. Okopavamo le na manjših površinah, v večjih nasadih uporabljamo herbicide. Najboljši učinek dosežemo z uporabo herbicidov pred vznikom krompirja. Ob pomanjkanju vlage boljše rezultate dosežemo, če škropimo po vzniku.

Bolezni

Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)

je najpogostejša bolezen na krompirju. Gliva okužuje liste, steblo in gomolje. Na zgornji strani listov se pojavijo temne pike, spodnji strani bele prevleke.
Pri krompirju se simptomi najprej pojavijo na robovih v obliki temnih pik, ki se hitro povečujejo in v nekaj dneh prekrijejo list in steblo. Inkubacijska doba je 5-7 dni..
Druga faza razvoja bolezni je okužba gomoljev, ki se pojavi le ob vlažnem vremenu. Trosi se z izpiranjem prenesejo v tla , v tleh vzkalijo in skozi dihalne odprtine prodrejo v gomolje. Posebej so izpostavljeni poškodovani gomolji. Okužba gomoljev z glivo se kaže kot pojav rjavkastih mehkih mest. Gomolji lahko propadejo že v zemlji ali pa se propad nadaljuje kasneje v skladišču. Micelij se ohranja tudi na vseh ostankih krompirja, ki jih zaorjemo.

Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir infekcije za naslednjo rastno sezono. Micelij glive namreč iz gomoljev preide neposredno v nadzemne dele rastline.

Okužba se najhitreje širi pri temperaturi med 15 do 20 ºC ter visoki zračni vlagi.

Agrotehnični ukrepi:
Sadimo sorte, ki so odporne ali delno odporne na bolezen (Carolus, Alouette, Sunset, Gatsby, Rudolph); sadimo certificirano seme; uničimo samosevce; krompirjevko temeljito zaorjemo; zatiramo plevele; uporaba fungicidov.
Škropimo glede na občutljivost sort, vremenske razmere in čas sajenja. Vsako škropljenje opravimo z drugim pripravkom, kontaktne fungicide kombiniramo s sistemiki. Upoštevamo navodila prognostične službe!

Črna listna pegavost (Alternaria solani)

Sredi poletja se na spodnjih listih pojavijo 5-5 mm velike rjave pege s koncentričnimi krogi, močno napadeno listje prične odpadati. Na gomoljih se pojavijo plutaste temne pege. Gomolji v skladišču se zelo hitro izsušijo.
Gliva se intenzivno razvija, ko nastopijo višje temperature. Pri občutljivih sortah se bolezen dobro razvija v vročih in sušnih obdobjih in lahko povzroči škodo, ki je primerljiva krompirjevi plesni.
Agrotehnični ukrepi:
Sadimo certificirano seme; uničevanje samosevcev; uporaba fungicidov.

Bela noga (Rhyzoctonia solani)

Vir okužbe površine s slabim kolobarjem, kjer so sajene rastline gostiteljice ( paradižnik, jajčevec…) ali okuženi gomolji. Bela noga je bolezen hladnih in mokrih pomladi. Rastline vzniknejo zelo pozno in imajo majhno število stebel. Tik nad površino se tal se razvije plesniva belkasta prevleka, to je plodovnica s trosi. Listi so zakrneli in rumeni, ter kmalu odpadejo. Gomolji so drobni in se ne razvijajo normalno, so izmaličeni in pokajo. Gliva se najbolje razvija na težkih, zbitih n vlažnih tleh.
Agrotehnični ukrepi:
Ustrezen kolobar; sadimo certificirano razkuženo seme; rahljanje in prezračevanje tal.

Črna noga (Erwinia spp.)

Okuženi gomolji imajo okoli očes temne pege. Rastline imajo po slabem vzniku zakrnele grme , listi so rumenkasti in pokončni. Korenine v zemlji in na površini potemnijo in postanejo zdrizasti, ter močno smrdijo. Tudi gomolji se spremenijo v lepljivo zdrizasto kašo.
Agrotehnični ukrepi:
Ustrezen kolobar; dovolj zgodaj izločiti okužene rastline in jih uničiti, da bakterij ne zanašamo na zdrave rastline; sadimo certificirano seme; neposredno kemično zatiranje ni možno.

Prašnata krastavost (Spongospora subteranea)

Pri prašnati krastavosti, ki je glivična bolezen, na kožici gomolja nastanejo drobne vdolbinice, ki so polne črnega prahu. Prašnata krastavost se pojavlja občasno, v hladnih peščenih tleh in ob obilnih padavinah v zgodnji poletju. Pogosta je v kislih tleh. Na splošno ne povzroča velike škode.
Agrotehnični ukrepi:
Ostankov okuženih gomoljev ne mečemo na gnoj; sadimo certificirano seme.

Navadna krastavost (Streptomices scabies)

Navadna krastavost, ki jo povzroča bakterija se nahaja povsod v zemlji. Na površini gomoljev se pojavijo rjave plutaste kraste brez trosov. Okužijo se le Bakterija preživi tudi na ostalih korenovkah, zato pazimo, da na njivah ne puščamo preveč ostankov. Krastavosti ustrezajo peščena in prodnata tla.
Plitve kraste ne povzročajo deformiranost gomoljev, in ne zmanjšujejo pridelka pri večji okužbi pa taki gomolji niso primerni za prodajo.
Agrotehnični ukrepi:
V kolobarju ne sme biti preveč žit in travinj; sadimo na krastavost manj dovzetne sorte, zmanjšamo količino hlevskega gnoja; v bazičnih tleh uporabimo kislo delujoča gnojila, ob snovanju gomoljev in vsaj še 4 tedne zatem morajo biti rastline dobro preskrbljene z vodo, sicer namakamo.

Virusi (virus zvijanja listov, Yn virus, Yntn virus)

Največjo škodo na krompirju povzročajo virusi, ki se prenašajo iz krompirjevke obolelih rastlin na zdrave rastline z rastlinskim sokom. Okužbe prenašajo uši, ki virus prenesejo iz obolele rastline na zdravo. Pri nas je najbolj razširjen krompirjev virus Y. Yn- na listih se največkrat pojavi mozaik, listna površina je gubasta. Yntn virus – povzroča prstanasto nekrozo gomoljev. Gomolji so neuporabni za prodajo. Pri občutljivih sortah zmanjša okužba pridelek celo do 70 %. Drugi najbolj razširjen je virus zvijanja krompirjevih listov. Prenaša ga siva breskova uš. Obolele rastline so svetlejše, z majhnimi listi ter manjše rasti.
Agrotehnični ukrepi:
Sadimo certificirano seme; zatiranje uši v nasadih, kjer so v bližini okuženi posevki; uničevanje samosevcev; uničimo okužene grme.

Škodljivci

Najpogostejši škodljivci v nasadih krompirja so koloradski hrošč, strune, majski hrošč,sovke, uši in krompirjeve ogorčice.

 

Talni škodljivci

– majski hrošč, sovke, strune,polži.

Talni škodljivci s svojim objedanjem in vrtanjem zmanjšujejo tržno vrednost gomoljev. Proti strunam uporabljamo ustrezen talni insekticid , skrbimo za ustrezen kolobar ter dobro inr pogosto obdelavo tal.

Koloradski hrošč

Izredno agresiven škodljivec, ki lahko v zelo kratkem času uniči pridelek. Letno ima dve generacije. Prva generacija prileze iz zemlje v maju in izlega jajčeca na spodnjo stran listov. Po 6-10 dneh se izležejo ličinke rdeče barve, ki lahko popolnoma uničijo krompirjeve grme. Glede na temperaturo se po 8-15 dneh razvije hrošč.
Prva generacija zaključi razvoj v začetku julija. Druga generacija je številčnejša in se pojavi sredi avgusta.
Agrotehnični ukrepi:
Preprečimo razvoj samosevcev; ustrezen kolobar, ostanke krompirjevke in odpadne gomolje odstranimo iz njive, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, na majhnih površinah pobiranje odraslih hroščev in ličink.

Krompirjeva ogorčica

Spada med karantenske škodljive organizme.
Ob napadu se pojavijo grmi slabše rasti, rumenenje, venenje in odmiranje listov. V drugi polovici junija na koreninah opazimo izrastke v velikosti glavic bucike (odrasle samice), ki konec junija odpadejo s korenin (ciste). V zemlji cista lahko preživi več let. Krompirjeve korenine izločajo določeno kemično snov in pod njihovim vplivom se izležejo iz cist ličinke. Iz ene ciste se sproščajo več let. Izguba pridelka je tudi do 80%.
Krompirjeve ogorčice se prenašajo s semenskim in jedilnim krompirjem, z obutvijo , mehanizacijo, vodo in vetrom.
Pri krompirjevih ogorčicah nadzor izvaja Fitosanitarna inšpekcija.

Škropilni program in gnojenje

Interseme semenski krompir - škropilni program in gnojenje

Interseme semenski krompir – škropilni program in gnojenje

Potreba po gnojilih v času rasti

V času bujne rasti med 50 in 80 dnem krompir po sajenju potrebuje največ dušika. Ob pomanjkanju dušika so listi bledi in majhni, listi so pokončni, krompir zelo zgodaj preneha z rastjo, posledično je tudi pridelek manjši.
Potreba po fosforju je prisotna vse obdobje rasti. Največja potreba je v času polne rasti. Ob pomanjkanju listi zaostanejo v rasti in so umazano zelene barve. Fosfor pospešuje hitro začetno rast in razvoj krompirjevke, kar je pomembno pri pridelovanju zgodnjega krompirja, povečuje pa tudi število gomoljev.

Krompir potrebuje tudi veliko kalija. Njegova poraba je največja po vzniku. Kalij podaljšuje rastno dobo, povečuje odpornost gomoljev na udarce ter na različne oblike sivenja ob kuhanju. Prevelika količina kalija znižuje vsebnost suhe snovi v gomoljih. Pomanjkanje se kaže v temnozelenih listih s pegami bronaste barve, listno tkivo v teh pegah sčasoma celo odmre. Cima se zgodaj prične sušiti in pridelek je manjši.

Kalcij (Ca) izboljšuje kakovost gomoljev, gomolji so bolj odporni na udarce in se bolje skladiščijo. Krompir je manj občutljiv na stres in fiziološke motnje povezane z njim. Kalcij dodajamo ob začetku nastavljanja gomoljev. Prevelika količina povzroča krastavost .

V času polne rasti hranila in sredstva za krepitev rastlin dodajamo foliarno, ob uporabi fungicidov ali insekticidov.

Uporaba virov pri pripravi članka:
Miloš Kus (Krompir) 1994
Kocjan Ačko in Goljat 2005
Maček 1991