Opis sort semenskega krompirja in tehnologija pridelovanja

 
Objavljamo opis sort semenskega krompirja in priporočeno tehnologijo pridelovanja specifično za sorto krompirja.
 
Podatki bodo dobrodošli pridelovalcem krompirja, saj lahko iz tehnoloških listov razberejo lastnosti in značilnosti posamezne sorte semenskega krompirja.
 
 

Sorta krompirja Tehnološki list
Alouette gojenje-alouette
Arizona gojenje-arizona
Arrow gojenje-arrow
Carolus gojenje-carolus
Casablanca gojenje-casablanca
Cerisa gojenje-cerisa
Constance gojenje-constance
Esmee gojenje-esmee
Excellency gojenje-excellency
Faluka gojenje-faluka
Gourmandine gojenje-gourmandine
Lusa gojenje-lusa
Manitou gojenje-manitou
Ranomi gojenje-ranomi
Riviera gojenje-riviera
Rudolph gojenje-rudolph

 
 
 

Oskrba nasada krompirja v posameznih razvojnih fazah

oskrba_nasada_1Krompir sadimo v primerno suho, rahlo grudičasto zemljo, ki ima pred saditvijo najmanj 9°C. (optimalna temparatura za saditev 12°C). Gomolje pred sajenjem tretiramo s sredstvom proti škodljivcem in boleznim, če  smatramo, da je potrebno. Po saditvi se nasad škropi proti plevelom, če zatiramo plevele pred vznikom. Zgodnje sorte lahko sadimo tudi pod folijo ali nasade pokrijemo z agrokopreno.

Ko krompir vznikne je čas za zatiranje plevelov, da ohranimo čim dlje čist nasad.

Če je bil krompir sajen v primerno prirpavljeno in dovolj toplo zemljo je v 20 dneh po vzniku nasad bolj ali manj izenačen.

Ko krompir doseže višino 10 – 15 cm je potrebno redno pregledovati nasade zaradi začetka varstva proti boleznim. Če so v nasadu samosevci (samovznikli gomolji od preteklega leta), je nevarnost plesni večja.

oskrba_nasada_2Skrbimo tudi za redno menjavo pripravkov za varstvo rastlin. Krompir doseže višino 15 – 20 cm in ga bo potrebno dognojiti. Po dognojevanju se krompir prekoplje in čim bolje osuje, da kasneje ni pozelenelih gomoljev. Ker pri obdelavi dele rastlin ranimo je potrebno več pozornosti posvetiti varstvu proti boleznim in škodljivcem. Če so v nasadu samosevci je nevarnost napada plesni večja.

Prvi nastavki gomoljev, katerih kožica je zelo občutljiva. Če je v času nastavljanja gomoljev suša in so tla močno založena z organsko snovjo (hlevski gnoj, kompost….), je možnost, da pride do okužbe na občutljivi kožici z navadno krastavostjo večja. Navadno krastavost lahko delno preprečimo z namakanjem nasada v času nastavljanja gomoljev. Pozorni smo na varstvo proti boleznim in škodljivcem

Po potrebi se nasad foliarno dognoji in varuje pred napadom bolezni in škodljivcev. Skrbimo tudi za redno menjavo sredstev za varstvo rastlin.oskrba_nasada_3

Redni pregledi nasada, varstvo nasada proti boleznim in škodljivcem.  Občasno pogledamo tudi pridelek in debelino gomoljev.

Redni pregledi zaradi varstva nasada proti boleznim. Redna kontrola debeline pridelka. Ob dosegu željene velikosti gomoljev uničimo cimo mehansko ali  kemično. Po prekinitvi rasti počakamo vsaj še 10 – 14 dni, da se kožica na gomoljih utrdi. Gomolji bodo odpornejši na mehanske poškodbe. Kasnejši izkop omogoči boljše prenašanje  prekladanja in skladiščenja.

Priprava na sajenje semenskega krompirja

Ponudba semenskega krompirja na slovenskem trgu je zelo široka, saj lahko izbiramo med več kot 70 sortami. Večletne izkušnje neposrednih pridelovalcev na različnih lokacijah po Sloveniji in preizkušanje, ki so jih opravile slovenske strokovne institucije, so nas pripeljale do rezultatov, ki omogočajo odličen vpogled v dejavnost pridelave krompirja v Sloveniji.

Iz dolgoletne prakse, želimo tako profesionalnim pridelovalcem kot vrtičkarjem odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se najpogosteje pojavljajo v času priprave na sajenje krompirja.

Seme skladiščimo v temnem, hladnem in zračnem prostoru, pri temperaturi do 4 stopinje Celzija. Čas sajenja je odvisen od vrste tal in podnebnih pogojev. Primeren čas za saditev je, ko se zemlja na globini sajenja ogreje na 9 stopinj Celzija in ne pričakujemo ohladitev. Lahka tla v toplejših območjih so v drugi polovici marca že dovolj topla, medtem ko se v hladnejših krajih sajenje prestavi šele v april.

Priporočamo, da se pred sajenjem krompir nakali. Z nakaljevanjem začnemo 14 do 21 dni pred sajenjem v svetlem prostoru pri temperaturi med 15 in 18 stopinj Celzija. Ko so kaliči veliki 10 do 15 mm, krompir sadimo na prosto in pri tem pazimo, da kaličev ne poškodujemo. Nakaljene gomolje posadimo 3 do 6 cm pod gladino zemlje, globina setve je odvisna od debeline gomoljev. Debelejši gomolji imajo več hranil in energije, zagotavljajo boljši vznik in ne nazadnje tudi pridelek.

Velikost gomoljev vpliva na pridelek. Seme velikosti 28/35 je zahtevnejše za pripravo, ima manj hranil in energije, zato potrebuje optimalne pogoje za vznik. Iz drobnejših gomoljev zraste manj stebel, nastavek gomoljev je manjši, ti pa hitreje dosežejo tržno velikost. Gostoto saditve je treba povečati. Seme velikosti 35/55 je večje, ima veliko več energije, bistveno odpornejše je na hladne pomladi, zagotavlja zanesljivejši vznik, ima večji nastavek gomoljev in prinaša večji pridelek.

Sadilne razdalje so različne, odvisne od zgodnosti sorte in debeline gomoljev. Splošna sadilna razdalja se giblje od 60 do 75 cm med vrstami in od 23 do 40 cm v vrsti glede na drugo strojno opremo za medvrstno obdelavo.

Če se odločimo za rezanje krompirja pred sajenjem, lahko z določeno količino semenskega krompirja posadimo večjo površino in s tem pričakujemo tudi nekatere pozitivne lastnosti, kot so manjši nastavek gomoljev, manjše število stebel in hitrejši pridelek tržnih gomoljev. Ne smemo pa zanemariti tveganja, ki nam ga prinaša rezanje krompirja, saj s tem prihaja do hitrejšega prenosa bolezni z gomolja na gomolj, gomolji so precej bolj dovzetni za okužbe, v mokri in hladni pomladi pa lahko tudi propadejo.

Začetek zaščite nasadov priporočamo, ko je na polju približno 50-odstoten vznik, s 50odstotki aktivne snovi, ki je predpisana na hektar. S tem prvim tretiranjem zaščitimo nasad pred boleznimi, ki smo jih spravili na površje z obdelavo tal in so bile že predhodno v zemlji. Predvsem gre za zaščito pred krompirjevo plesnijo. Zelo pomembna je pravočasna zaščita proti škodljivcem, kot so strune in koloradski hrošč. Nasvete in sredstva za zatiranje škodljivcev ter zaščito proti boleznim dobite pri svetovalcih za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah.

Nasveti za vrtičkarje

Priprava zemlje

1-priprava-zemljeKrompir potrebuje rahla in vlažna tla. Gredico namenjeno krompirju že pozno poleti zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, ki s hitro razvijajočim koreninskim sistemom tla dobro prerahljajo in prezračijo. Posebno primerne vrste so oljna redkev, facelija in gorjušica. Če gnojimo s hlevskim gnojem, organsko maso vdelamo v tla že jeseni. Spomladi najprej potrosimo NPK gnojilo, tla zrahljamo vsaj 10 -15 cm globoko, zdrobimo grude zdrobimo in površino zravnamo. Tla pripravljamo sproti.

Nakaljevanje gomoljev in sajenje

2-sajenjeZabojček postavimo v svetel in topel prostor ter odkrijemo pokrov. Ko se pokažejo kaliči , temperaturo v prostoru znižamo. Gomolje nakaljujemo 4 – 6 tednov, optimalno nakaljeni gomolji imajo čvrste,  1 do 2 cm velike kaliče.
Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla ogrejejo na 9 stopinj C. Sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm. Pazimo, da kaličev pri sajenju ne poškodujemo. Za hitrejši vznik in zaščito pred pozebo vrste prekrijemo z agrokopreno.

Okopavanje in osipanje

3-osipanjeKo grmi dosežejo 15 do 20 cm, krompir okopljemo in osujemo. S tem tla prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo pozelenitev gomoljev. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Po potrebi, vrste lahko čez čas ponovno osujemo.

Zalivanje

4-zalivanjeKrompir največ vode potrebuje v fazi, ko se debelijo gomolji. Zalivamo med vrste, zgodaj zjutraj ali proti večeru. Velja, da je vlage dovolj, ko se glinasta zemlja da gnesti oz. se peščena zemlja stisne v kepo.

Varstvo pridelka

5-varstvo-pridelkaOd bolezni je nevarna krompirjeva plesen, proti kateri škropimo s preventivnimi fungicidi. Veliko škode lahko naredijo tudi strune in koloradski hrošč. BIO nasvet: Za zmanjšanje napada škodljivcev vzdržujemo primeren kolobar z rastlinami za zeleno gnojenje. Novejše sorte oljne redkve in gorjušice preko korenin izločajo v tla snovi, ki zmanjšujejo število nematod v tleh in ustvarjajo neugodno okolje za razvoj talnih škodljivcev.  Kemično zatiranje škodljivcev izvajamo samo v izjemnih primerih, obvezen je posvet v kmetijski apoteki ali kmetijskim strokovnjakom.

Pridelek

6-pridelekKo se cima obarva rumeno, je krompir primeren za izkop. Izkopavamo v suhem vremenu, poškodovane gomolje ločimo od zdravih. Za skladiščenje so primerni samo zdrave gomolji.

Krompir potrebuje rahla in vlažna tla. Gredico namenjeno krompirju že pozno poleti zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, ki  s hitro razvijajočim koreninskim sistemom tla dobro prerahljajo in prezračijo. Posebno primerne vrste so oljna redkev, facelija in gorjušica.  Če gnojimo s hlevskim gnojem,  organsko maso vdelamo v tla že jeseni. Spomladi  najprej potrosimo NPK gnojilo,  tla zrahljamo vsaj 10 -15 cm globoko, zdrobimo grude zdrobimo in površino  zravnamo. Tla pripravljamo sproti.